Fižol, grah

Tukaj najdete najbolj priljubljene in zanesljive sorte fižola in graha ter redkeje gojena semena čičerike in leče. Idealne so tako za manjše vrtove kot za večje površine. Izbirate lahko med mladimi, za svežo porabo primernimi sortami in semeni, ki jih lahko shranjujete suhe in uporabljate skozi vse leto!

Vrste in prednosti

Seme v kategoriji fižola in graha zajema širok spekter, ki ga glede na način pridelave in uporabo delimo na naslednje glavne tipe:

Sorte fižola

Visoki (palčasti) fižol

Visoko rastoč, potrebuje oporo. Seje se pozneje, vendar daje izjemno bogat pridelek in ga lahko obiramo dolgo časa. Idealen je za vrtove, kjer je pomembna vertikalna izraba prostora.

Nizki fižol

Nizko rastoč, ne potrebuje opore. Seje se prej, hitro raste in dozori hkrati. Najpogosteje se uporablja kot svež stročji fižol ali za zamrzovanje.
Glede na uporabo: Najdete lahko sorte, ki jih gojimo zaradi mladih strokov (stročji fižol) ali zaradi zrelih semen (suhi fižol).

Sorte graha

Sladkorni grah

To je najpogostejša vrtna vrsta, namenjena sveži porabi in hitremu zamrzovanju. Semena so nagubana, sladka, strok pa hitro otrdi.

Luščilni grah

Gojijo ga predvsem zaradi popolnoma zrelih, suhih semen.

Sladki grah (cukrček)

To sorto uživamo skupaj z debelim, sočnim strokom, brez luščenja. Je zelo mlad, hrustljave teksture.

Grah je odporen na mraz in je ena prvih zelenjadnic, ki jih lahko posejemo na vrtu, zato zagotavlja zgodnji pridelek.

Čičerika

Čičerika (tudi sorte Castellano in Lechoso) je v domačih vrtovih redkeje gojena, zato velja za najposebnejšo stročnico v tej kategoriji. Je toploljubna rastlina, ki je v zadnjih letih postala priljubljena zaradi humusa in drugih bližnjevzhodnih jedi.
Čičerika je občutljiva na mraz, zato jo sejemo šele, ko se zemlja trajno ogreje, običajno konec aprila ali v začetku maja. Dobro prenaša sušo, zato ima nizke potrebe po vodi. Ker je grmičasta in pokončna, običajno ne potrebuje opore. Žetev poteka od konca julija do avgusta, ko rastlina porumeni in stroki začnejo ropotati. Kot vse stročnice tudi čičerika obogati zemljo z dušikom, zato je odlična predkultura v kolobarju.

Leča

Tradicionalna suha stročnica, ki jo v domačih vrtovih redkeje gojijo kot fižol. Leča spada med na mraz odporne stročnice, zato jo lahko sejemo že zgodaj spomladi (konec marca, začetek aprila), ko je zemlja obdelovalna. Dobro uspeva v srednje težkih, apnenčastih tleh, zelo pa je občutljiva na stoječo vodo, zato je dobra drenaža ključna. Tudi leča ima nizke potrebe po vodi. Nizko rastoče sorte ne potrebujejo opore. Žetev poteka julija, ko stroki porumenijo in semena otrdijo. Pomembno je, da žetev poteka v suhem, brezdežnem vremenu, saj semena leče zlahka izpadejo iz strokov. Leča je prav tako dragocena rastlina za izboljšanje tal, saj z koreninami dovaja dušik v zemljo.

Pogosta vprašanja (FAQ)

1. Kdaj je idealen čas za setev fižola in graha?

Grah je odporen na mraz, zato ga lahko sejemo že zgodaj spomladi, takoj ko se zemlja odtali (od konca februarja, marca). Fižol pa je občutljiv na mraz! Sejemo ga šele po nevarnosti pozebe, ko se zemlja ogreje (običajno sredi maja).

2. Kakšno oporo potrebuje visoki fižol?

Sorte visokega fižola (palčasti fižol) potrebujejo visoke, močne kolje, mrežo ali rešetko, visoko vsaj 2–2,5 metra, da zagotovijo prostor za rast in bogat pridelek.

3. V kakšno zemljo jih posadimo?

Obe stročnici imata radi dobro odcedna, rahla, humusna tla. Pomemben je kolobar, saj fižol in grah spadata med metuljnice, ki preko svojih korenin obogatijo zemljo z dušikom. Zato jih ni priporočljivo saditi za njimi samimi ali drug za drugim.

4. Kdaj lahko posejem čičeriko?

Ker je čičerika občutljiva na mraz, jo sejemo konec aprila ali v začetku maja.

5. Kdaj žanjemo lečo?

Ponavadi julija, ko so stroki že rumeni in so semena otrdela. Pomembno je, da lečo žanjemo v suhem vremenu.