Cvetlična čebulica

Jesenske cvetlične čebulice – prvi znanilci pomladi

Jesenske cvetlične čebulice – na primer tulipan, narcis, žafran, hijacinta, okrasni luk –, iz katerih spomladi zraste cvetoča rastlina, lahko v hladni zemlji razvijejo jesensko-zimske korenine, za cvetenje pa potrebujejo izpostavljenost mrazu (jarovizacija). Zaradi tega spomladi cvetijo zgodaj in bujno.

Kdaj je idealen čas za sajenje jesenskih čebulic?

Za narcis, žafran, hijacinto, botanične tulipane, grozdasto hrušico in druge drobne čebulnice je to september - oktober, za tulipan in okrasni luk pa oktober - november. Pomembno je, da zemlja še ni zmrznjena, a je zrak že hladen.

Pomladne cvetlične čebulice – barviti dragulji poletja

Večina okrasnih čebulnic, ki jih sadimo spomladi in cvetijo poleti – na primer dalija, gladiola, kana, begonija – je občutljivih na mraz, zato jih posadite šele po koncu zmrzali. Nato hitro rastejo in cvetijo vse poletje, s tem dopolnjujejo in nadomeščajo spomladanske čebulnice.

Kdaj je idealen čas za sajenje spomladanskih čebulic?

Običajno od aprila naprej, ko zemlja zagotovo ni več zmrznjena.

Kje je priporočljivo saditi cvetlične čebulice?

•    Na sončno ali polsenčno lego, tudi pod drevesa ali v trato
•    V rahlo, s hranili bogato, dobro odcedno zemljo, izboljšano s kompostom ali peskom
•    V balkonska korita, kamnite posode ali lonce

Kako naj posadim čebulice in gomolje?

1.    Izkopljite jamico, ki je 2-3-krat globlja od višine čebulice.
2.    Vrh (ostri del) naj bo obrnjen navzgor, dno (ploščati del) navzdol.
3.    Med čebulicami pustite vsaj dvakrat večjo razdaljo, kot je širina čebulice.
4.    Po sajenju enkrat temeljito zalijte.
5.    V globlje kamnite posode lahko čebulice sadite tudi v plasteh (lasagna način): večje čebulice in gomolje spodaj, manjše zgoraj.

Kako naj negujem čebulnice in gomoljnice?

•    Po cvetenju pustite listje, da naravno odmre.
•    Spomladi lahko dodate počasi delujoče, dolgotrajno gnojilo s prevleko.
•    V času rasti je ob pomanjkanju naravnih padavin pomembno zalivanje.
•    Občutljive čebulice in gomolje je jeseni treba izkopati.

Pogosta vprašanja (FAQ)

1. Kako globoko je treba saditi čebulice?

V globino, ki je 2–3-kratnik celotne višine čebulice.

2. Kaj se zgodi, če jih posadim prepozno?

Ponavadi jih je kljub temu vredno posaditi. Morda bodo prvo leto slabše cvetele, a naslednje leto se bodo obnovile.

3. Lahko sadim čebulice ali gomolje v lonce?

Da! Veliko čebulnic in gomoljnic se zelo dobro počuti tudi v balkonskih koritih ali loncih.

4. Je treba ob sajenju gnojiti?

Ni nujno, a izboljša rast. Priporočljivo je uravnoteženo, počasi sproščujoče gnojilo. Organsko gnojilo dodajte nekaj mesecev pred sajenjem. Uporabljajte le zrel hlevski gnoj ali kompost!

5. Čemu služi košara za sajenje čebulic?

Košara za sajenje čebulic je praktično vrtno orodje, katerega glavni namen je zaščita okrasnih čebulnic in olajšanje urejanja vrta. S košaro so čebulice zaščitene pred glodavci v zemlji (miši, voluharji). Uporaba košare močno olajša izkopavanje čebulic po cvetenju.

6. Kdaj je treba izkopati gomolje?

Večino spomladi posajenih gomoljev (npr. dalije) je treba jeseni, pred zmrzaljo, izkopati in prezimiti na mestu brez zmrzali. Jeseni posajene cvetlične čebulice so odporne na mraz in prezimijo v zemlji, a občasno je priporočljivo obnoviti nasade (glej podrobneje pri jesenskih čebulicah).

7. Kako shranjujemo izkopane čebulice?

Ključ do uspešnega shranjevanja čebulic (tulipan, narcis, lilija) je zagotoviti suh, zračen in primerno topel prostor. Po izkopu čebulice temeljito očistite zemlje in jih nekaj dni sušite, nato odstranite poškodovane ali bolne primerke. Idealna temperatura shranjevanja poleti, v času mirovanja, je med 18-20 °C. Prostor za shranjevanje naj bo temen in dobro zračen, izogibajte se visoki vlagi, ki povzroča plesen. Čebulice shranjujte v zračnih posodah (npr. lesena zabojčka, kartonska škatla, papirnata vrečka), po možnosti v eni plasti, da jih zrak doseže z vseh strani. Primeren prostor je lahko suh klet, shramba ali garaža brez zmrzali.

Za razliko od tega je treba gomolje dalije in drugih mesnatih gomoljev (ki so bolj občutljivi na izsušitev) shranjevati v šoti, pesku ali žagovini, da preprečite izsušitev. Te gomolje prezimujte pri blagi, a brez zmrzali temperaturi 4-10 °C.

Pri vseh shranjenih čebulicah in gomoljih je potrebna redna, a redka kontrola za pravočasno odkrivanje škodljivcev in bolezni.

Kaj so čebulica, gomolj, čebulni gomolj in korenika?

Čebulica, gomolj, čebulni gomolj in korenika (rizom) so podzemni preobraženi organi rastlin, specializirani za shranjevanje hranil in vode ter vegetativno razmnoževanje. Glavna razlika je v tem, kateri del rastline (steblo, list, korenina) je preoblikovan in kakšna je notranja zgradba.

1. Čebulica

Čebulica (npr. čebula, česen, tulipan, narcis) je podzemni poganjek s kratkim steblom, sestavljen iz mesnatih, hranilnih listov, običajno prekritih s suhimi ovojni listi. Iz vršne brsti na čebulni ploščici zraste nadzemni poganjek, navzdol pa poganjajo korenine. Večino cvetlic s čebulico (tulipan, narcis) prekriva ovojni list, medtem ko je čebulica lilije gola.

2. Gomolj

Gomolj je odebeljen, čvrst (ni plastnat), mesnat, s kratkim steblom, podzemni preobražen poganjek za shranjevanje hranil, na katerem so v pazduhah listov brsti. Gomolj je lahko stebelni (ciklama, krompir, topinambur), stranski (dalija, begonija, maslenica) ali koreninski (dalija, inkalilija, zlatica). Na površini gomolja so brsti (očesa), iz katerih poženejo nove rastline. Z ločevanjem in presajanjem teh delov lahko rastlino razmnožujemo.

3. Čebulni gomolj

Prehod med čebulico in gomoljem, predvsem z odebelitvijo stebla. Čebulni gomolj nima mesnatih čebulnih listov. Zunaj ga prekrivajo suhi, membranasti ovojni listi kot čebulico, znotraj pa je čvrsto, s škrobom bogato tkivo kot pri gomolju, brez plastnatosti čebulice. Notranja zgradba je bolj podobna gomolju. Takšno razmnoževalno obliko imajo npr. gladiola, jesenski podlesek, frezija in žafran. Shranjevanje poteka v odebeljeni stebelni osi. Nov čebulni gomolj običajno zraste iz prejšnjega letnika.

4. Korenika (rizom)

Korenika ali rizom je kratek, odebeljen, podzemni poganjek za shranjevanje in razmnoževanje, na katerem so rjavi, luskasti listi, v njihovih pazduhah pa brsti. Korenika je lahko omejene rasti, ko iz vršne brsti zraste nadzemni poganjek, iz stranskih brstov pod vrhom pa se rast korenike nadaljuje (npr. perunika, salomonov pečat), ali neomejene rasti, kjer se vršna brst stalno razvija, nadzemni poganjek pa zraste iz stranskih brstov (šmarnica). Med korenikaste okrasne rastline spadajo tudi kana, kala in potonika.

5. Plezajoča korenika (stolon)

Plezajočo koreniko pogosto omenjamo pri pšenični travi (Agropyron repens), ki prepreda naš vrt, običajno v negativnem smislu. Za popolnost pa jo vseeno omenjam, saj spada med preobražene podzemne poganjke. Stolon ali plazeča korenika je podobna koreniki, a je tanka, dolga in ima dolge internodije. Pod površjem zemlje se razrašča daleč in močno razveja, zato jo s kopanjem pogosto nehote še bolj razmnožujemo, namesto da bi jo izkoreninili! Z delitvijo stolonov pa lahko razmnožujemo npr. poprovo meto (Mentha piperita).

Kako se te okrasne rastline razmnožujejo?

Okrasne rastline s preoblikovanimi podzemnimi stebli ali koreninami (čebulica, gomolj, čebulni gomolj, korenika) razmnožujemo skoraj izključno vegetativno, kar je prednost, saj zagotavlja sortno čistost. Glavni način razmnoževanja je delitev izvornega razmnoževalnega organa (čebulica, gomolj itd.) ali sajenje stranskih poganjkov (mladih čebulic, mladih gomoljev).
Metode se razlikujejo glede na tip rastlinskega organa.

1. Pri čebulnicah (npr. tulipan, narcis, hijacinta, lilija) je osnova razmnoževanja ločevanje mladih čebulic.

Po cvetenju, ko listi porumenijo in se rastlina umakne (okoli junija-julija), čebulice izkopljemo in očistimo zemlje. Mlade čebulice, ki so zrasle ob materini čebulici, previdno ločimo.
Pri nekaterih vrstah lilij (npr. tigrasta lilija) se v pazduhah listov in v cvetovih razvijejo drobne čebulice (bulbili), ki jih lahko uporabimo za razmnoževanje.
Ločene mlade čebulice običajno jeseni posadimo na novo mesto, da se pred zmrzaljo ukoreninijo. Glede na velikost bodo zacvetele v 1-3 letih.

2. Pri gomoljastih okrasnih rastlinah (npr. dalija, gomoljasta begonija, ciklama) razmnožujemo z delitvijo gomolja.

Dalija ima koreninske gomolje. Pri delitvi je ključno, da ima vsak del gomolja tudi del stebla z brstom nad koreninskim vratom, saj nov poganjek zraste le iz tega dela.
Gomolje izkopljemo pred zmrzaljo, očistimo in prezimimo v suhem, hladnem prostoru brez škodljivcev (npr. miši, podgane), spomladi po zmrzali jih razdelimo in posadimo.

Gomolj begonije pred sajenjem z ostrim nožem razrežemo na več delov, pri čemer mora imeti vsak del vsaj en brst ali poganjek. Priporočljivo je rezne površine obdelati s prašnim fungicidom (npr. Champion WG).

3. Pri čebulnogomoljastih okrasnih rastlinah (npr. gladiola, žafran, frezija) razmnožujemo z ločevanjem in sajenjem razvitih mladih čebulnih gomoljev, ki nastanejo ob strani ali na vrhu matičnega gomolja.

Matični čebulni gomolj v eni rastni sezoni odmre, na njegovem mestu pa zraste eden ali več novih, večjih čebulnih gomoljev ter številni drobni mladi gomolji. Po umiku rastline (konec poletja, jeseni) rastlino izkopljemo, star gomolj zavržemo, novega prezimimo in spomladi ponovno posadimo. Majhnih, okroglih mladih gomoljev ne zavržemo, temveč jih naprej gojimo v loncih ali koritih. V 1-2 letih bodo sposobni cvetenja.

4. Pri rastlinah s koreniko (npr. perunika, šmarnica) razmnožujemo z delitvijo, torej z razrezom rizomov.

Običajno po cvetenju, od druge polovice poletja do jeseni (pri peruniki julij-oktober), izkopljemo rizome in jih z ostrim nožem razrežemo na več manjših delov. Vsak del mora imeti vsaj eno rastno brstiko (oko) in dovolj korenin. Razdeljene dele takoj posadimo na novo mesto. Delitev je priporočljivo opraviti vsakih 3-4 leta ali če opazimo slabše cvetenje oziroma pregost nasad.